Turna smuka

V maju smo se z atom, bratom in Mihatom zmenli, da gremo smučat z Savinjskega sedla. Pa vendar šele zdaj dajem slike na blog. Razlog je popolnoma preprost - primankuje mi časa za takšne stvari, ker očetovsko življenje terja od mene kar precej drugih stvari. Zato tudi zadnje čase precej po redko poprimem za fotoaparat pa še takrat večino časa slikam mojo mlado familijo.

V glavnem: V maju smo se štirje patroni odločli da gremo malce na sneg. In kje lahko maja še najdeš sneg drugje kot v hribih. In smo šli smučat....no najprej je seveda treba priti na vrh ne. To pa žal ne gre z nobenimi vlečnicami ali motornimi sanmi ampak je treba lepo dati pot pod noge in pešečiti z opremo (beri smuče, pancerji, hrano, itd) v hrib, odvisno kako visoko želiš. No mi smo pripešačili na vrh Savinjskega sedla v cca 3 urah si malce odpočili, malce poslikali in nato smo vriskajoče spustili v dolino. In če je na svetu veliko stvari v katerih lahko uživaš je turna smuka definitivno ena izmed njih. Smučaš kjer ti paše in predvsem velika prednost je to, da ni gužve. Ja, užitek nad užitki.
Ob 11 dopoldne smo že lepo sedeli na Okrešlju in se basali z hrano nato pa zopet pot pod noge in v dolino. Še pred dejanskim odhodom domov pa še k Mihatu domov na kmečki turizem z blazno lepim razgledom.
Skratka, bil je en prekleto dober izlet in še lepši dan.